Hoarrachkogel

Nabiranje rožic

Kot dvanajstletne deklice so si Marietta Nekrep in njene tri  prijateljice zaželele šopka rožic, in sicer šmarnic. Šle so jih nabirat ob reko Muro, saj so vedele, da je tam čudovita narava in da tam rastejo najlepše šmarnice. Ker pa je to bila neposredna bližina meje z Avstrijo, so seveda naletele na mejni pas in že zašle v rahle težave. Za mejni pas si namreč včasih potreboval posebno dovolilnico, ki pa je te deklice niso imele. Upale so, da jih pri tem riskantnem podvigu nihče ne bo dobil, a seveda niso imele te sreče. Naletele so na vojake, ki so stražili mejo in se seveda niso pustili prepričati, da deklice iščejo le rožice. Glavni komandir je preostalim vojakom končno dopovedal, da gre samo za otroško veselje, zato so brez večjih sankcij lahko odšle nazaj domov. Vojaki so jih le pospremili del poti skozi Sladki Vrh nazaj na karavlo. Imele so veliko srečo, da so naletele na prijazne vojake, saj bi se v nasprotnem primeru lahko tudi slabše končalo. Marietta Nekrep pravi: »To pripovedujem bolj zaradi tega, ker si dandanes, ko je že vse tako odprto, nihče nemore predstavljat kako je bilo živeti sto metrov stran od meje, kjer se nisi smel približat reki muri, kjer so bile krasne sprehajalne poti in lepa narava. Včasih je bilo to zelo strogo.«

Marietta Nekrep, 13.12.2013, Šentilj, Slovenija.

Leave reply

Back to Top